Helipterum - Helipterum
Helipterum je ena z najlepših in najbolj znanih suhih rastlin. Enako lep je svež, gojen v lončku, cvetličnim koritu na balkonu kot na vrtu. Helipterum najdemo skoraj v vsakem suhem večbarvnem šopku. Semena lahko kupimo v vsaki cvetličarni Helipterum pa ni težaven za gojenje kot sušenje. Suhi šopki lahko stojijo več let, njihov edini sovražnik je prah, ki se ga znebimo z uporabo fena.
Helipterum prihaja iz Avstralije in pripada družini Asteraceae - nebinovk.
Lastnosti
Velikost: zraste od 30 do 60 centimetrov višine. Različne sorte imajo v različno barvo cvetov (glej spodaj).
Čas cvetenja: od junija do konca jeseni.
Vonj: skoraj ne diši.
Življenjska doba: enoletnica, ki po sušenju stoji veliko let.
Težavnost oskrbe: nega ni zahtevna. Pravočasno moramo pobrati pridelek.
Nasveti za gojenje
Preden kupimo: najbolje je kupiti semena in jih posejati.
Kdaj jo kupimo: spomladi.
Temperatura: naša klima mu ustreza.
Svetloba: rabi veliko sonca, ker v senci tvori malo cvetov.
Vlažnost zraka: pogosto škropimo, da se izognemo invaziji uši.
Postavitev: najbolje izgleda v večjih skupinah. Gojimo ga lahko v lončku, v balkonskem koritu ali na vrtu.
Zalivanje: v vrtu ga zalivamo samo v času pripeke.
Gnojenje: če ga gojimo na balkonu, ga moramo občasno gnojiti.
Vrsta zemlje: odgovarja mu vsaka zemlja bogata s hranilnimi snovi.
Presajanje: enoletnica.
Razmnoževanje: z vsakoletno setvijo.
Obrezovanje: ne obrezujemo.
Nasvet
Ene stvari helipterum ne prenaša: mokre prsti. Zato se mora pred naslednjim zalivanjem prst rahlo posušiti.
Bolezni in drugi problemi
Enoletnica, ki je precej močna in redko zboli v navadnih pogojih, lahko pa njo napadejo škodljivci.
Uši: naselijo se ponavadi direktno pod cvetovi. Lahko je splaknemo z močnim curkom vode. Ko je invazija večja moramo uporabiti kemična sredstva. Invazijo uši lahko preprečimo pogostim škropljenjem rastline.
Posejane rastline: moramo zaščititi pred zajci, sicer bodo nekaj dni po vzklitju zgrizene in pogosto ne bodo cvetele.
Slinarice: zelo redke in sorazmerno ne nevarne žuželke. Ličinke se naselijo v stebelcih pri listih in so skrite pod penastim ovojem. Sesajo mladike in liste ter povzročajo , da se pojavijo majhne bele pikice. Včasih zaradi tega uvenejo in jim odpade nekaj listov. Če je nujno, jih lahko zmijemo z milom.
